[et_pb_section fb_built=”1″ theme_builder_area=”post_content” _builder_version=”4.12.1″ _module_preset=”default”][et_pb_row _builder_version=”4.12.1″ _module_preset=”default” theme_builder_area=”post_content”][et_pb_column _builder_version=”4.12.1″ _module_preset=”default” type=”4_4″ theme_builder_area=”post_content”][et_pb_text _builder_version=”4.12.1″ _module_preset=”default” theme_builder_area=”post_content” text_text_color=”#2d2d2f” text_font_size=”16px” hover_enabled=”0″ sticky_enabled=”0″]<\/p>\n
Ko sem razmi\u0161ljala o prvi objavi na blogu nekako nisem mogla mimo vsega znanja, ki sem ga \u201cnakopi\u010dila\u201d med pisanjem magistrskega dela. Odlo\u010dila sem se, da z vami delim nekaj splo\u0161nih dejstev o terapevtski mo\u010di in uporabi glasu, ki so pomembna za razumevanje tovrstnih terapevtskih praks, s tem pa ponudim vpogled v podro\u010dje, ki je pri nas \u0161e vedno velika neznanka. \u00a0<\/span><\/p>\n Glas je na\u0161 najbolj osebni in\u0161trument, ki s svojim zvenom v vsakem trenutku neposredno izra\u017ea na\u0161e stanje in po\u010dutje. Kadar se po\u010dutimo dobro tudi dobro zvenimo in kadar se po\u010dutimo slabo, se to prav tako odra\u017ea na zvenu na\u0161ega glasu. Poleg psiholo\u0161kega stanja na na\u0161 glas vpliva tudi vsako dogajanje v na\u0161em telesu (npr. bolezen ali slaba telesna dr\u017ea). Telo je kot in\u0161trument, na katerega so skozi leta na razli\u010dne na\u010dine igrali razli\u010dni ljudje. Nekateri ne\u017eno in ljube\u010de, drugi pa s togostjo, nasiljem ali zlorabo. Vse izku\u0161nje so v telesu ohranjene kot spomin in jih lahko sli\u0161imo v na\u0161ih glasovih. Tako kot na\u0161 glas neposredno izra\u017ea na\u0161e stanje in po\u010dutje, lahko z delom na glasu na na\u0161e stanje po\u010dutje tudi vplivamo.\u00a0<\/span><\/p>\n Terapevtske mo\u010di glasu so se zavedale \u017ee stare civilizacije. V starogr\u0161kih dramskih uprizoritvah je glavne igralce spremljal zbor, ki je prepeval, kri\u010dal in govoril, da je gledalce pripeljal do vrhunca predstave. Na podlagi teh predstav je gr\u0161ki filozof Aristotel razvil svojo idejo o katarzi ali psiholo\u0161kem o\u010di\u0161enju, ki so ga do\u017eiveli gledalci ob intenzivnem do\u017eivljanju usode osrednjega lika. Tudi Pitagora je svoje u\u010dence pou\u010deval o pravilnih tehnikah branja poezije, da so s prijetnim metrumom in izbranimi besedami svojo du\u0161o in telo povrnili v ravnovesje. V tradiciji severnoameri\u0161kih staroselcev Navajo se zdravilec imenuje tudi \u2018pevec\u2019, saj je petje v ospredju njihovih zdravilnih obredov. Pri izvajanju obreda mora zdravilec uporabiti to\u010dno dolo\u010deno barvo glasu in tehniko petja, ki je prilagojena okoli\u0161\u010dinam. Petje je prav tako pomemben del budisti\u010dne in hinduisti\u010dne meditativne tradicije, ki sta usmerjeni k prebujenju du\u0161e in doseganju telesnega zdravja. V vzhodnih praksah se glas in zvok uporabljata za stimuliranje in uravnove\u0161anje \u010daker.\u00a0<\/span><\/p>\n Glas so kot sredstvo zdravljenja prepoznali tudi nekateri psihoterapevti. Freud je svoje paciente spodbujal k natan\u010dnem besednem opisu dogodkov, ki so jih morali tudi intenzivno \u010dustveno podo\u017eiveti, da je pri\u0161lo do katarze. Pri tem se je zavedal pomembnosti zvena glasu, ki je s svojo spremenljivo kvaliteto izra\u017eal vsa \u010dustva, povezana z dolo\u010denim spominom. Pomembnosti vokalnih izrazov (jok, krik, vzdih), ki so se med obravnavo spro\u017eili pri pacientih, se je zavedal tudi Wilhelm Reich, za\u010detnik telesne psihoterapije, ter Alexander Lowen, ki je gradil na Reichovih delih. Paul Moses, laringolog in psihoterapevt, je zagovarjal interdisciplinarno obravnavo te\u017eav z glasom, pri kateri je za optimalno obravnavo pacienta potrebno znanje iz otorinolaringologije, psihiatrije, psihologije, logopedije, fonetike in petja. Kot edino ustrezno aktivnost za pomo\u010d pri glasovnih te\u017eavah pa je identificiral prav petje. Pionir na podro\u010dju terapevtske uporabe glasu je zagotovo Alfred Wolfsohn, ki je kot prvi v terapevtskem kontekstu uporabljal glas, kot primarno sredstvo zdravljenja. Po vrnitvi iz prve svetovne vojne, v katero je bil vpoklican kot bolni\u010dar, je trpel za slu\u0161nimi halucinacijami, ki jih z nobeno, takrat znano metodo, ni uspel pozdraviti. Za\u010del je vokalizirati svoke, ki jih je sli\u0161al in na ta na\u010din odkril obliko vokalne katarze, s katero je pozdravil svoje halucinacije. Svoja dognanja je raz\u0161iril med svoje u\u010dence, med katerimi je najbolj izstopal Roy Hart, ki je tehnike osvobajanja glasu prenesel na dramsko podro\u010dje.\u00a0<\/span><\/p>\n V sodobni glasbeni in umetnostni terapiji ima petje prav posebno mesto, saj je prav glas tisti, preko katerega se klient in terapevt pove\u017eeta na najbolj zdravilne na\u010dine. Glas je mo\u010dan terapevtski instrument, ki ima najmo\u010dnej\u0161i vpliv na razvoj selfa, samozavedanja in samoregulacije. Strokovnjaki petje uspe\u0161no uporabljajo pri delu z razli\u010dnimi populacijami in v razli\u010dnih okoljih (osebe s posebnimi potrebami, starostniki, mladostniki, nedono\u0161enj\u010dki in dojen\u010dki, psihiatri\u010dne ustanove,\u2026). V zadnjih desetletjih so posamezniki razvili razli\u010dne metode, ki v terapevtskem konteksu uporabljajo glas kot glavno izrazno sredstvo (npr. Voice Movement Therapy, Vocal Psychotherapy), kar je nenazadnje tudi bistvo mojega dela. Terapetje izhaja iz integrativnega umetnostno-terapevtskega procesa, ki zdru\u017euje razli\u010dne umetnostno terapevtske pristope (glasbeni, dramski, plesno-gibalni, likovni), s poudarkom na glasbeni terapiji. V procesu delamo na ozave\u0161\u010danju in utele\u0161anju glasu ter njegovih posameznih komponent. Glas je nosilec sprememb. S pomo\u010djo vokalne tehnike poudarjamo dolo\u010dene glasovne kvalitete in raziskujemo lastne glasovne razse\u017enosti. Z dihalnimi vajami ozave\u0161\u010damo dih in se u\u010dimo bolj u\u010dinkovitih na\u010dinov dihanja. Spodbujamo \u010dim bolj naravne na\u010dine vokalnega izra\u017eanja in odpiramo prostor za spontane vokalne izraze (npr. jok, krik, vzdih,\u2026), ki izra\u017eajo in spro\u0161\u010dajo razli\u010dna, z njimi povezana \u010dustva. \u010ce nekoliko poenostavim – pomagam vam pri odkrivanju in osvobajanju va\u0161ega lastnega glasu.<\/p>\n Zapis je morda nekoliko dalj\u0161i, kot sem sprva predvidevala, a upam, da sem z njim vsaj nekoliko odstrnila zaveso misterioznosti in vam ponudila nekaj osnovnih informacij. Podobne terapevtske prakse so v tujini znane \u017ee desetletja in skrajni \u010das je, da jih pripeljemo tudi v na\u0161 prostor. Za konec dodajam \u0161e nekaj literature, ki sem jo uporabila pri pisanju magistrskega dela in iz katere sem izhajala tudi v tem zapisu. Najbolj radovedni boste zagotovo posegli po kateri izmed spodaj na\u0161tetih knjig \ud83d\ude42 .<\/p>\n In ne pozabite – glas je mo\u010dan terapevtski instrument, s katerim lahko se\u017eemo v globino du\u0161e in ne\u017eno pozdravimo bole\u010dine na\u0161ega srca. Hkrati je izrazno sredstvo, ki sega iz najglobljih delov du\u0161e in telesa, nas odpira svetu in z njim povezuje.<\/p>\n Se beremo!<\/p>\n Bla\u017eka<\/p>\n Literatura:<\/p>\n Andrews, Ted: Kako zdravimo z zvokom, 2004<\/p>\n Austin, Diane: The Theory and Practice of Vocal Psychotherapy: Songs of the Self, 2008<\/p>\n Baker, Felicity & Uhlig, Sylka: Voicework in Music Therapy: Research and Practice, 2011<\/p>\n Newham, Paul: Therapeutic Voicework: Principles and Practice for the Use of Singing as a Therapy<\/p>\n Roden, Shirlie: Zdravljenje z glasom, 2000<\/p>\n Uhlig, Sylka: Authentic Voices, Authentic Singing: A Multicultural Approach to Vocal Music Therapy, 2006<\/p>\n Garmut, Bla\u017eka: Pevsko izra\u017eanje na podro\u010dju pomo\u010di z glasbeno umetnostjo, Magistrsko delo, 2023<\/p>\n [\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section]<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Ko sem razmi\u0161ljala o prvi objavi na blogu nekako nisem mogla mimo vsega znanja, ki sem ga \u201cnakopi\u010dila\u201d med pisanjem magistrskega dela. Odlo\u010dila sem se, da z vami delim nekaj splo\u0161nih dejstev o terapevtski mo\u010di in uporabi glasu, ki so pomembna za razumevanje tovrstnih terapevtskih praks, s tem pa ponudim vpogled v podro\u010dje, ki je […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":15493,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"on","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[20],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15558"}],"collection":[{"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=15558"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15558\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":15645,"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15558\/revisions\/15645"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/15493"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=15558"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=15558"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=15558"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}