Prisr\u010den pozdrav!<\/p>\n\n\n\n
Dana\u0161nji zapis je navdahnila moja u\u010denka, ki je potarnala o slabi izku\u0161nji, ki jo je do\u017eivela pri pevskem zboru. U\u010denke in njene izku\u0161nje sicer ne \u017eelim javno izpostavljati, a me je spomnila na nekaj, kar sem do\u017eivela oz. v preteklosti opazila tudi sama. <\/p>\n\n\n\n
V osnovni \u0161oli sem prepevala tako v otro\u0161kem, kot v mladinskem pevskem zboru. Imela sem kar dober posluh, tudi pela sem solidno in na\u010deloma nisem imela te\u017eav. U\u010diteljico sem imela rada. Zahtevala je dolo\u010dene rezultate in kot zbor smo se vedno dobro odrezali. Je pa njena zahteva po visokem umetni\u0161kem nivoju imela tudi svojo ceno. Ob\u010dasno so se nam pridru\u017eili novi u\u010denci, ki morda niso bili pevsko tako dobro podkovani. Kljub temu, da so redno hodili na vaje in se nau\u010dili pesmi, jim je u\u010diteljica pred nastopom naro\u010dila, naj na nastopu le odpirajo usta (obi\u010dajno je to storila pred celim zborom). Ve\u010dino je to tako prizadelo, da so se izpisali in se zboru nikoli ve\u010d niso pridru\u017eili. Danes razmi\u0161ljam o tem, ali je res vredno na ra\u010dun umetni\u0161ke perfekcije uti\u0161ati nedol\u017een otro\u0161ki glas – v\u010dasih za vselej. Ali je popolni nastop res pomembnej\u0161i od otrokovega veselja? Nenazadnje ne govorimo o profesonalnem pevskem zboru, ampak o ob\u0161olski dejavnosti, ki jo ponujajo osnovne \u0161ole. O dejavnosti, ki bi morala biti na voljo vsem. Prav tako te\u017eko prezrem ob\u010dutek sramu, ki ga u\u010denec do\u017eivi, ko je tako izpostavljen pred celotnim zborom. Kako se po\u010duti u\u010denec, ki po u\u010diteljevih besedah \u201cni dovolj dober, da bi nastopal\u201d? Na\u0161 glas je del na\u0161e identitete, njegov zven pa v tem primeru naj ne bi bil \u201cdovolj lep\u201d za javnost. Sporo\u010dilo, ki ga med vrsticam dobi na tak na\u010din izpostavljen u\u010denec, velikokrat vodi v uti\u0161anost. Sicer razumem tudi vidik u\u010diteljev. Vsak u\u010ditelj\/zborovodja se \u017eeli s svojim zborom predstaviti v najbolj\u0161i mo\u017eni lu\u010di, saj je to odraz kvalitete njegovega dela. Poleg tega so v zboru tudi u\u010denci, ki so sposobni delati na visokem nivoju in se s tem tudi njim omogo\u010da napredek. <\/p>\n\n\n\n
Kako torej najti ravnovesje med umetni\u0161ko izpopolnjenostjo in pravi\u010dno obravnavo vseh u\u010dencev? Na to vpra\u0161anje verjetno ni enozna\u010dnega odgovora, saj je potrebno razmisliti o vsakem primeru posebej. Vsekakor pa je potrebna velika mera empatije na strani u\u010ditelja, da lahko otroka na so\u010duten na\u010din vklju\u010di v skupino in mu omogo\u010di \u010dim bolj enakopravno sodelovanje v zboru. Kot terapevtka vedno razmi\u0161ljam o vseh mogo\u010dih situacijah in posameznikih, ki so mene, moje kliente ali moje u\u010dence uti\u0161ali, nam \u201cvzeli\u201d glasove ali jih potla\u010dili. Razmi\u0161ljam o delu, ki je potrebno, da na\u0161e glasove ponovno najdemo in jim vrnemo avtenti\u010den izraz. Razmi\u0161ljam o poti, ki sem jo morala sama prehoditi, da sem lahko danes tu, kjer sem. Na tem mestu se poraja tudi vpra\u0161anje o vlogi terapevta pri iskanju posameznikovega avtenti\u010dnega vokalnega izraza. Kot umetnostna terapevtka v za\u010detni fazi vedno najprej poskrbim za ob\u010dutek varnosti mojih klientov. Z njimi za\u010dnem graditi zaupen odnos v varnem okolju, kjer se po\u010dutijo dovolj sprejete, da se lahko izrazijo. Za\u010detna faza traja razli\u010dno dolgo. Nekateri se dovolj varno po\u010dutijo \u017ee po nekaj sre\u010danjih, nekateri pa potrebujejo nekoliko ve\u010d \u010dasa. V naslednji fazi se lotimo dela na glasu in z glasom. Raziskujemo njegove razse\u017enosti, lastnosti in razli\u010dne kvalitete (glasnost, vi\u0161ina, uporaba razli\u010dnih registrov, koli\u010dina zraka v glasu, zastavek,\u2026), pri tem pa opazujemo ob\u010dutke, spomine, \u010dustva, ki se med petjem porajajo. Uporabljamo razli\u010dne metode: petje izbranih pesmi, improvizacijo, pisanje besedil, dihalne vaje, osnove vokalne tehnike, igranje na in\u0161trumente, po potrebi vklju\u010dimo tudi likovne, dramske ali plesno-gibalne elemente. Z omenjenimi intervencijami se po\u010dasi glasovno odpiramo. Sproti analiziramo in reflektiramo na\u0161e delo, ko dose\u017eemo mejnik, pa se ozremo nazaj in pogledamo pot, ki smo jo skupaj prehodili. Ta pot iz uti\u0161anosti je v\u010dasih lahko zelo dolga, a jo je vredno prehoditi. Ko najde\u0161 svoj glas, namre\u010d najde\u0161 tudi sebe. Hvale\u017ena sem, da lahko na tej poti spremljam svoje u\u010dence in kliente.<\/p>\n\n\n\n
Da se vrnem na za\u010detek. Moja u\u010denka je sicer imela nekoliko druga\u010dno izku\u0161njo, a ji je vseeno vzela voljo do petja. Otrok in odraslih s podobnimi izku\u0161njami je \u017eal presenetljivo veliko. Na drugi strani so odli\u010dni pedagogi, ki so nas ogromno nau\u010dili (kot npr. tudi moja u\u010diteljica\/zborovodja), a tudi oni so le ljudje, ki delajo napake. Morda bi se kolektivno morali bolj zavedati krhkosti na\u0161ih glasov. Zavedati bi se morali, da preko glasu vstopamo v svoj notranji svet, hkrati pa preko njega svoj notranji svet odpiramo tudi navzven. Vsaka opazka, povezana z na\u0161im glasom, nas lahko globoko prizadane, glas pa potisne v brezno, iz katerega ga v\u010dasih te\u017eko izvle\u010demo. <\/p>\n\n\n\n
U\u010denki sem ob koncu najine ure rekla, naj ji tak\u0161na izku\u0161nja ne vzame volje do petja. Objela sem jo in obljubila, da ji bom pomagala. Da bova \u201cvse zrihtali\u201d.<\/p>\n\n\n\n
Vedno bolj se zavedam povezanosti med pedago\u0161kim in terapevtskim procesom, ki pri petju velikokrat potekata vzporedno. O razlikah in vzporednicah med u\u010denjem petja in petja v terapiji bom ve\u010d napisala prihodnji\u010d. Do takrat pa\u2026.<\/p>\n\n\n\n
Se beremo \ud83d\ude42 !<\/p>\n\n\n\n
Bla\u017eka<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Prisr\u010den pozdrav! Dana\u0161nji zapis je navdahnila moja u\u010denka, ki je potarnala o slabi izku\u0161nji, ki jo je do\u017eivela pri pevskem zboru. U\u010denke in njene izku\u0161nje sicer ne \u017eelim javno izpostavljati, a me je spomnila na nekaj, kar sem do\u017eivela oz. v preteklosti opazila tudi sama. V osnovni \u0161oli sem prepevala tako v otro\u0161kem, kot v […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":15678,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"793","footnotes":""},"categories":[21],"tags":[11,12,15,13],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15677"}],"collection":[{"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=15677"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15677\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":15680,"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15677\/revisions\/15680"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/15678"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=15677"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=15677"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=15677"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}