Prisr\u010den pozdrav!<\/p>\n\n\n\n
Tokratni zapis je nadaljevanje miselnega toka, ki se je spro\u017eil \u017ee med pisanjem prej\u0161njega zapisa in \u010dutim, da ga moram pripeljati do konca. Vse bolj se namre\u010d zavedam tesne povezanosti med pedago\u0161kim in terapevtskim procesom pri petju in izra\u017eanju z glasom. Kako omenjena procesa pogosto potekata vzporedno, kako eden nelo\u010dljivo posega na podro\u010dje drugega in obratno. <\/p>\n\n\n\n
V teoriji gre sicer za dve popolnoma razli\u010dni podro\u010dji. Da nekoliko poenostavim – v pedago\u0161kem procesu se u\u010dimo pravilnega igranja na in\u0161trument. U\u010dimo se pravilne tehnike, vadimo lestvice, u\u010dimo se pravilne interpretacije skladb itd. Tako se tudi pri pouku petja se ukvarjamo s pravilnim dihanjem, tehniko, upevalnimi vajami, interpretacijo besedila in melodije,\u2026 V glasbeni terapiji pa igramo na in\u0161trumente ali pojemo z namenom, da se preko tega nau\u010dimo nekih drugih, ne-glasbenih ve\u0161\u010din, spodbujamo osebno rast, spro\u0161\u010damo napetosti,\u2026 Pri tem ne potrebujemo nikakr\u0161nega glasbenega predznanja.<\/p>\n\n\n\n
Petje je, tako v terapevtskem kot pedago\u0161kem kontekstu, v primerjavi z igranjem na in\u0161trumente nekoliko druga\u010dno. Kot sem \u017ee ve\u010dkrat zapisala, je na\u0161 glas zelo globoko povezan z na\u0161imi \u010dustvi in ob\u010dutki. S svojim zvenom namre\u010d \u010dustva in ob\u010dutke neposredno izra\u017ea, hkrati pa spremembe v vokaliziranju nanje tudi vplivajo. V pedago\u0161kem procesu, kjer s tehni\u010dnimi vajami vplivamo na na\u010din vokaliziranja, se zato pogosto spro\u0161\u010dajo \u010dustva in odstranjujejo nekatere blokade, ki so povezane s svobodnim glasovnim izra\u017eanjem. Posamezniki se tako pogosto sre\u010dujejo z raznimi telesnimi ob\u010dutki, spomini, strahovi in drugimi \u010dustvi, ki jih spro\u017eajo spremembe vokaliziranja. Velikokrat so v tem procesu odvisni od lastne zmo\u017enosti spoprijemanja s situacijo. \u010ce so \u010dustva in ob\u010dutki zanje premo\u010dni in ob sebi nimajo u\u010ditelja, ki jih razume in vodi skozi proces, hkrati pa nimajo razvitih lastnih mehanizmov za regulacijo, se velikokrat s petjem preprosto prenehajo ukvarjati. Kadar je prisoten empati\u010den u\u010ditelj, ki tovrstne procese razume in u\u010denca na so\u010duten na\u010din vodi ter spodbuja (\u010deprav morda nima glasbeno terapevtskih znanj), pa je izku\u0161nja pedago\u0161kega procesa lahko zelo pozitivna in v\u010dasih celo tranformativna na ne-glasbenih podro\u010djih. <\/p>\n\n\n\n
V terapevtskem procesu je delo z glasom \u017ee samo po sebi zelo globok in intimen proces. Glas, kot na\u0161 najbolj osebni in\u0161trument, je nosilec intrapsihi\u010dnih in medosebnih sprememb. V glasbeni oz. umetnostni terapiji zven glasu analiziramo in ugotavljamo, kako so dolo\u010dene glasovne kvalitete, napetosti v vokalnem traktu ali drugod v telesu, omejitve v vokaliziranju in izra\u017eanju povezane z na\u0161imi \u010dustvi, ob\u010dutki, do\u017eivljanji ter spomini. Z njimi se postopoma soo\u010damo preko izbranih vokalnih intervencij, so\u010dasno pa se tudi glasovno odpiramo. Alenka Vidrih je v enem izmed intervjujev omenila, da \u201cko se posameznik glasovno odpre, se v njem marsikaj premakne\u201d<\/em>. Vidimo torej, da med glasovnim izra\u017eanjem in na\u0161imi \u010dustvi ter ob\u010dutki obstaja recipro\u010dnost. Prvo vpliva na drugo in obratno. \u010ce terapevtskemu procesu dodamo \u0161e pedago\u0161ki vidik, se tovrstno glasovno odpiranje in odstranjevanje \u010dustvenih blokad ka\u017ee tudi kot velik napredek pri petju. Pri tem je pomembno omeniti, da mora glasbeni\/umetnostni terapevt, ki v svoje delo vklju\u010duje petje in izra\u017eanje z glasom, nujno poznati delovanje pevskega aparata, da lahko klienta po potrebi usmerja in mu pomaga pri u\u010dinkovitej\u0161ih na\u010dinih vokaliziranja, s tem pa mu pomaga ohranjati zdrave glasilke. Hkrati je dobro poznavanje in obvladovanje glasovnega aparata pomembno tudi za terapevta, saj na ta na\u010din pridobi dragocen klini\u010den in\u0161trument, ki ga lahko prilagaja klientovim potrebam. <\/p>\n\n\n\n Kje je torej meja med u\u010denjem petja in petja v terapiji? Meja je v teoriji sicer jasno dolo\u010dena, a v praksi vidimo, da se podro\u010dji pogosto prepletata. Ne glede na to, ali delamo kot u\u010ditelj petja ali glasbeni\/umetnostni terapevt, ki v svoje delo vklju\u010duje petje in glasovno izra\u017eanje, hodimo po tanki \u010drti, ki se lahko hitro prevesi na eno ali drugo stran. Za najbolj u\u010dinkovito delo bi tako u\u010ditelji kot terapevti verjetno morali poznati obe plati (pedago\u0161ko in terapevtsko). Paul Newham zagovarja pristop, pri katerem bi bili podro\u010dji zdru\u017eeni, saj bi klienti na ta na\u010din hitreje in u\u010dinkoviteje vokalno napredovali, hkrati pa bi stopali tudi po poti osebne rasti. Tak pristop sicer zagovarjam tudi sama, vendar se v praksi vedno prilagajam \u017eeljam, potrebam in zmo\u017enostim svojih klientov. Nenazadnje je vsak posameznik enkraten in neponovljiv v \u010dasu in prostoru, zato se moramo v vseh poklicih pomo\u010di nenehno z njim ugla\u0161evati in mu v vsakem trenutku sku\u0161ati nuditi to, kar najbolj potrebuje. <\/p>\n\n\n\n Za konec ne pozabimo: na\u0161 glas je dragocen in\u0161trument, ki neposredno izra\u017ea vse vzpone in padce na\u0161e du\u0161e, prijetne in manj prijetne spomine, glasbo na\u0161e osebne zgodbe in barvo na\u0161ega \u017eivljenja. Odprimo mu prostor, da lahko zazveni v svoji polnosti in v zameno nam bo utrl pot, na kateri bomo v polnosti zasijali.<\/p>\n\n\n\n Se beremo \ud83d\ude42 !<\/p>\n\n\n\n Bla\u017eka<\/p>\n\n\n\n Literatura:<\/p>\n\n\n\n AUSTIN, Diane: The Theory and Practice of Vocal Psychotherapy: Songs of the Self (2008) <\/p>\n\n\n\n GARMUT, Bla\u017eka: Pevsko izra\u017eanje na podro\u010dju pomo\u010di z glasbeno umetnostjo, Magistrsko delo (2023)<\/p>\n\n\n\n NEWHAM, Paul: The Singing Cure: An Introduction to Voice Movement Therapy (1994)<\/p>\n\n\n\n UHLIG, Sylka: Authentic Voices, Authentic Singing: A Multicultural Approach to Vocal Music Therapy<\/p>\n\n\n\n VIDRIH, Alenka: intervju v reviji Lisa, \u0161t. 24 (2010)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Prisr\u010den pozdrav! Tokratni zapis je nadaljevanje miselnega toka, ki se je spro\u017eil \u017ee med pisanjem prej\u0161njega zapisa in \u010dutim, da ga moram pripeljati do konca. Vse bolj se namre\u010d zavedam tesne povezanosti med pedago\u0161kim in terapevtskim procesom pri petju in izra\u017eanju z glasom. Kako omenjena procesa pogosto potekata vzporedno, kako eden nelo\u010dljivo posega na podro\u010dje […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":15684,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"793","footnotes":""},"categories":[20],"tags":[10,11,12,14,13,16],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15683"}],"collection":[{"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=15683"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15683\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":15687,"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/15683\/revisions\/15687"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/15684"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=15683"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=15683"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/terapetje.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=15683"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}