Ko sem razmišljala o prvi objavi na blogu nekako nisem mogla mimo vsega znanja, ki sem ga “nakopičila” med pisanjem magistrskega dela. Odločila sem se, da z vami delim nekaj splošnih dejstev o terapevtski moči in uporabi glasu, ki so pomembna za razumevanje tovrstnih terapevtskih praks, s tem pa ponudim vpogled v področje, ki je pri nas še vedno velika neznanka.
Glas je naš najbolj osebni inštrument, ki s svojim zvenom v vsakem trenutku neposredno izraža naše stanje in počutje. Kadar se počutimo dobro tudi dobro zvenimo in kadar se počutimo slabo, se to prav tako odraža na zvenu našega glasu. Poleg psihološkega stanja na naš glas vpliva tudi vsako dogajanje v našem telesu (npr. bolezen ali slaba telesna drža). Telo je kot inštrument, na katerega so skozi leta na različne načine igrali različni ljudje. Nekateri nežno in ljubeče, drugi pa s togostjo, nasiljem ali zlorabo. Vse izkušnje so v telesu ohranjene kot spomin in jih lahko slišimo v naših glasovih. Tako kot naš glas neposredno izraža naše stanje in počutje, lahko z delom na glasu na naše stanje počutje tudi vplivamo.
Terapevtske moči glasu so se zavedale že stare civilizacije. V starogrških dramskih uprizoritvah je glavne igralce spremljal zbor, ki je prepeval, kričal in govoril, da je gledalce pripeljal do vrhunca predstave. Na podlagi teh predstav je grški filozof Aristotel razvil svojo idejo o katarzi ali psihološkem očišenju, ki so ga doživeli gledalci ob intenzivnem doživljanju usode osrednjega lika. Tudi Pitagora je svoje učence poučeval o pravilnih tehnikah branja poezije, da so s prijetnim metrumom in izbranimi besedami svojo dušo in telo povrnili v ravnovesje. V tradiciji severnoameriških staroselcev Navajo se zdravilec imenuje tudi ‘pevec’, saj je petje v ospredju njihovih zdravilnih obredov. Pri izvajanju obreda mora zdravilec uporabiti točno določeno barvo glasu in tehniko petja, ki je prilagojena okoliščinam. Petje je prav tako pomemben del budistične in hinduistične meditativne tradicije, ki sta usmerjeni k prebujenju duše in doseganju telesnega zdravja. V vzhodnih praksah se glas in zvok uporabljata za stimuliranje in uravnovešanje čaker.
Glas so kot sredstvo zdravljenja prepoznali tudi nekateri psihoterapevti. Freud je svoje paciente spodbujal k natančnem besednem opisu dogodkov, ki so jih morali tudi intenzivno čustveno podoživeti, da je prišlo do katarze. Pri tem se je zavedal pomembnosti zvena glasu, ki je s svojo spremenljivo kvaliteto izražal vsa čustva, povezana z določenim spominom. Pomembnosti vokalnih izrazov (jok, krik, vzdih), ki so se med obravnavo sprožili pri pacientih, se je zavedal tudi Wilhelm Reich, začetnik telesne psihoterapije, ter Alexander Lowen, ki je gradil na Reichovih delih. Paul Moses, laringolog in psihoterapevt, je zagovarjal interdisciplinarno obravnavo težav z glasom, pri kateri je za optimalno obravnavo pacienta potrebno znanje iz otorinolaringologije, psihiatrije, psihologije, logopedije, fonetike in petja. Kot edino ustrezno aktivnost za pomoč pri glasovnih težavah pa je identificiral prav petje. Pionir na področju terapevtske uporabe glasu je zagotovo Alfred Wolfsohn, ki je kot prvi v terapevtskem kontekstu uporabljal glas, kot primarno sredstvo zdravljenja. Po vrnitvi iz prve svetovne vojne, v katero je bil vpoklican kot bolničar, je trpel za slušnimi halucinacijami, ki jih z nobeno, takrat znano metodo, ni uspel pozdraviti. Začel je vokalizirati svoke, ki jih je slišal in na ta način odkril obliko vokalne katarze, s katero je pozdravil svoje halucinacije. Svoja dognanja je razširil med svoje učence, med katerimi je najbolj izstopal Roy Hart, ki je tehnike osvobajanja glasu prenesel na dramsko področje.
V sodobni glasbeni in umetnostni terapiji ima petje prav posebno mesto, saj je prav glas tisti, preko katerega se klient in terapevt povežeta na najbolj zdravilne načine. Glas je močan terapevtski instrument, ki ima najmočnejši vpliv na razvoj selfa, samozavedanja in samoregulacije. Strokovnjaki petje uspešno uporabljajo pri delu z različnimi populacijami in v različnih okoljih (osebe s posebnimi potrebami, starostniki, mladostniki, nedonošenjčki in dojenčki, psihiatrične ustanove,…). V zadnjih desetletjih so posamezniki razvili različne metode, ki v terapevtskem konteksu uporabljajo glas kot glavno izrazno sredstvo (npr. Voice Movement Therapy, Vocal Psychotherapy), kar je nenazadnje tudi bistvo mojega dela. Terapetje izhaja iz integrativnega umetnostno-terapevtskega procesa, ki združuje različne umetnostno terapevtske pristope (glasbeni, dramski, plesno-gibalni, likovni), s poudarkom na glasbeni terapiji. V procesu delamo na ozaveščanju in utelešanju glasu ter njegovih posameznih komponent. Glas je nosilec sprememb. S pomočjo vokalne tehnike poudarjamo določene glasovne kvalitete in raziskujemo lastne glasovne razsežnosti. Z dihalnimi vajami ozaveščamo dih in se učimo bolj učinkovitih načinov dihanja. Spodbujamo čim bolj naravne načine vokalnega izražanja in odpiramo prostor za spontane vokalne izraze (npr. jok, krik, vzdih,…), ki izražajo in sproščajo različna, z njimi povezana čustva. Če nekoliko poenostavim – pomagam vam pri odkrivanju in osvobajanju vašega lastnega glasu.
Zapis je morda nekoliko daljši, kot sem sprva predvidevala, a upam, da sem z njim vsaj nekoliko odstrnila zaveso misterioznosti in vam ponudila nekaj osnovnih informacij. Podobne terapevtske prakse so v tujini znane že desetletja in skrajni čas je, da jih pripeljemo tudi v naš prostor. Za konec dodajam še nekaj literature, ki sem jo uporabila pri pisanju magistrskega dela in iz katere sem izhajala tudi v tem zapisu. Najbolj radovedni boste zagotovo posegli po kateri izmed spodaj naštetih knjig 🙂 .
In ne pozabite – glas je močan terapevtski instrument, s katerim lahko sežemo v globino duše in nežno pozdravimo bolečine našega srca. Hkrati je izrazno sredstvo, ki sega iz najglobljih delov duše in telesa, nas odpira svetu in z njim povezuje.
Se beremo!
Blažka
Literatura:
Andrews, Ted: Kako zdravimo z zvokom, 2004
Austin, Diane: The Theory and Practice of Vocal Psychotherapy: Songs of the Self, 2008
Baker, Felicity & Uhlig, Sylka: Voicework in Music Therapy: Research and Practice, 2011
Newham, Paul: Therapeutic Voicework: Principles and Practice for the Use of Singing as a Therapy
Roden, Shirlie: Zdravljenje z glasom, 2000
Uhlig, Sylka: Authentic Voices, Authentic Singing: A Multicultural Approach to Vocal Music Therapy, 2006
Garmut, Blažka: Pevsko izražanje na področju pomoči z glasbeno umetnostjo, Magistrsko delo, 2023