Prisrčen pozdrav!
Tokrat želim z vami podeliti preprosto vajo, ki jo lahko brez kakršnega koli pevskega/glasbenega znanja izvajate doma – intoniranje. Gre za zavestno mrmranje ali petje dolgih samoglasnikov na različnih tonskih višinah. Izhaja iz vzhodnih meditativnih praks, a je zaradi dokazanih pozitivnih učinkov na psihofizično počutje pogosto del glasbene terapije. Redno intoniranje vzpostavlja ravnovesje v telesu, sprošča napetosti, izboljšuje cirkulacijo, dviguje nivo energije, z vidika vzhodnih praks pa čisti celoten sistem čaker (lahko pa tudi posamezne dele telesa).
Avtorji opisujejo različne metode intoniranja, prav tako navajajo zelo raznolike pozitivne psihofizične učinke. Vsem pa je skupno petje dolgih, ne-verbalnih tonov, ki spodbujajo povečan pretok zraka, sproščajo čustva in vzpostavljajo harmonijo v telesu. Vibracije, ki jih med intoniranjem proizvaja glas, nežno masirajo naše telo, s tem pa sproščajo fizične in čustvene napetosti. Intoniranje v glasbeni terapiji zajema veliko različnih vokalnih intervencij, ki za doseganje terapevtskih učinkov uporabljajo zvok (brez besed). Intoniranje nima predpisane melodije ali ritma. Gre za svobodno vokalno improvizacijo s specifičnim terapevtskim namenom. Pri tem lahko uporabljamo odprte vokale, mrmranje, tudi godrnjanje in stokanje. Najpogosteje uporabljena tehnika je intoniranje dolgih odprtih vokalov (A, E, I, O, U), pri čemer zrak izdihnemo do konca.
Znotraj glasbeno-terapevtskega procesa lahko intoniranje uporabimo na različne načine in z različnimi nameni. Sama ga najpogosteje uporabim na začetku procesa, da se klient umiri, prizemlji, ozavesti svoje telo in se z mano vokalno poveže. Kot v svoji metodi predlaga tudi Diane Austin, začnemo z zavestnim dihanjem, proti koncu dihalne vaje pa dovolimo, da nastane zvok/ton. Vokaliziranje običajno podaljša izdih, kar pripomore k boljši prizemljenosti in prisotnosti v trenutku. Sama običajno intoniram s klientom, saj je posameznikom pogosto neprijetno vokalizirati pred drugo osebo. Na ta način jih vokalno podprem in opolnomočim, da stopijo iz cone udobja in si dovolijo, da se vokalno izrazijo. Glasba, ki nastane skozi proces intoniranja lahko ustvari tudi akustični prostor, v katerem se klient počuti varno in pomirjeno. Intoniranje pa lahko (podobno kot petje manter – chanting) posameznika vodi do spremenjenih stanj zavesti (podobno kot meditacija), v katerih lahko dostopa do podzavestnih vsebin, ki jih nato obravnavamo skozi pogovor ali nadaljne glasbeno-terapevtske intervencije. Intoniranje se lahko uporablja tudi za izboljšanje dihalne funkcije in sproščanje, saj izboljšuje regulacijo diha, sposobnost osredotočanja in koncentracije ter zmanjšuje stopnjo bolečine.
Vaja intoniranja
Predstavila bom preprosto vajo, ki jo lahko za sprostitev po napornem dnevu ali tednu izvajate doma. Vse kar potrebujete je miren prostor, kjer boste lahko nekaj minut posvetili petju.
Udobno se namestite. Lahko sedete na stol ali na tla, če želite, lahko tudi ležete. Če sedite, poskušajte sedeti vzravnano. Noge naj bodo na tleh (v kolikor sedite na stolu). Začnete z zavestnim dihanjem (nekaj več o zavestnem dihanju v moji objavi “Zadihajmo!” na povezavi: https://terapetje.si/?p=15694 ). Ozavestite dih in ga postopoma poskušajte poglobiti. Nekaj minut namenite zavestnemu dihanju in ko boste začutili, da je pravi trenutek, lahko začnete vokalizirati. Izberite samoglasnik, ki vam najbolj ustreza (lahko tudi mrmrate) in ga zapojte na tonu, ki vam je najbolj udoben. Za vsak globok vdih zapojete en dolg ton. Ton držite dokler imate v pljučih zrak. Ko zrak porabite, ponovno vdihnete in zapojete nov dolg ton. Lahko pojete enak samoglasnik na izbranem tonu, lahko pa eksperimentirate in preizkušate različne samoglasnike ter različne tonske višine. Izbira je vaša. Pojte intuitivno, v skladu s tem, kar čutite. Vaji namenite nekaj minut, dolžino izvajanja pa lahko postopoma daljšate.
Vajo lahko tudi nadgradite. Najprej ozavestite dih, nato pa postopoma ozaveščajte posamezne dele telesa. Če kjerkoli v telesu začutite napetost, jo lahko sproščate z intoniranjem. Pozornost usmerite v del telesa, kjer se nahaja napetost (tja lahko položite tudi dlani) in nanj usmerite zvok. Poiščite višino tona in samoglasnik, ki vam najbolj ustrezata in s pomočjo vibracij lastnega glasu masirajte del (ali dele) telesa, kjer se nahaja(jo) napetost(i).
Če se ukvarjate s petjem, pa je intoniranje lahko tudi odlična vaja za upevanje. Z njo se boste prizemljili, prebudili dihalni sistem in nežno ogreli glasilke.
Zaključek
Intoniranje je preprosto in učinkovito, izvaja pa ga lahko vsak. Vzamite si nekaj minut samo zase, sprostite se ob globokem dihanju in zvoku lastnega glasu, odmislite skrbi in se prepustite toku. Glas je sredstvo zdravljenja, ki je vedno na voljo. Včasih mu moramo le odpreti prostor, da lahko svojo zdravilno moč tudi izrazi.
Se beremo :)!
Blažka
LITERATURA:
ANDREWS, Ted: Kako zdravimo z zvokom (2004)
AUSTIN, Diane: The Theory and Practice of Vocal Psychotherapy: Song of the Self (2008)
GARMUT, Blažka: Pevsko izražanje na podorčju pomoči z glasbeno umetnostjo, Magistrsko delo (2023)
RHIANNON: Flight CD 1: Long Tones (2012)
SNOW, S., Bernerdi, N. F., Sabet-Kassouf, N., Moran, D. & Lehmann, A.: Exploring the Experience and Effects of Vocal Toning (2018)
WRIGHT, Rebbeca: What are the theories, methods, and techniques underpinning vocal psychotherapy? An interpretive hermeneutic literature review. (2016)